Avtorji
V zbirkah slovenskih muzejev in galerij so svoje mesto našla dela številnih domačih in tujih avtorjev. Indeks avtorjev na pregleden način združuje avtorje, katerih dela so objavljena na spletni strani. Njihove predstavitve pa vam bodo v sliki in besedi približale njihovo življenje in delo.
 | Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem tudi umrl. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno... |  | Bogdan Borčič se je rodil 26. septembra 1926 v Ljubljani. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena in risarsko šolo pri Francetu Goršetu. Leta 1944 so ga zaprli in internirali v Dachau, od koder se je vrnil po koncu vojne. Po vojni je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji: F. Mihelič, G. A. Kos, B. Jakac, R. Debenjak, N. Pirnat in S. Pengov) in na isti akademiji podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici. Med letoma 1952 in 1957 je bil zaposlen kot profesor v gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval risanje in umetnostno zgodovino, nato je deset let vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo (poznejšem Pionirskem... |  | Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, se po tem v letih od 1990 do 1992 izpopolnjeval na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri profesorju Leu Kornbrustu, leta 1993 pa na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Leta1993 je zaključil podiplomski študij na ALU v Ljubljani pri profesorju Luju Vodopivcu. Od leta 1997 poučuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za likovno pedagogiko, kjer je izredni profesor za kiparstvo. Leta 2005 je prejel nagrado Zlata ptica za kiparstvo, leta 2006 pa nagrado Prešernovega sklada.
Podrobnejši življenjepis, seznam razstav,... |  | Štefan Planinc se je rodil leta 1925 v Ljubljani. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kje je diplomiral leta 1954 pri prof. Kosu. Študij je nadaljeval na specialki pri profesorju M. Preglju.
Na pobudo prof. Preglja je pričel z ilustratorskim delom pri založbi Mladinska knjiga, časopisih in revijah. Nato je začel samostojno slikati. Prvo razstavo je imel leta 1960 v Jakopičevem paviljonu. Po letu 1962 so začeli nastajati njegovi slikarski cikli Prasvet, Ceste (1968), Zoon politikon (1970), Silfe (1974), Španski ciklus (1988), Novi prasvet (1990), Nazaj v prasvet (1994).
1974 se je... |  | Rodil se je v Dražgošah, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, likovno akademijo pa v Zagrebu, kjer je leta 1936 diplomiral. Do leta 1946 je živel v Zagrebu, potem pa v Ljubljani, kjer je bil imenovan za rednega profesorja za slikarstvo na novoustanovljeni ljubljanski likovni akademiji, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1977. Z leti so mu nadeli naziv velikega učitelja slovenske umetnosti. Trikrat je dobil nagrado Prešernovega sklada in leta 1981 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, če omenimo le najvišja državna priznanja.
Njegov opus obsega risbe, gvaše, akvarele, grafike in dela na platnu. Slikarska tehnika je težko določljiva, včasih celo... |  | Jože Ciuha se je rodil 26.aprila 1924 v Trbovlju. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom prof. Franceta Miheliča in prof. Gojmirja Kosa, kjer je diplomiral leta 1950. Specialko je opravil leta 1952 pri prof. Slavku Pengovu. Med leti 1959-1961 se je dodatno izobraževal na univerzi v Mjanmaru, kjer je študiral budistično kulturo in filozofijo. Ciuha ustvarja na več načinov, in vedno preizkuša nove tehnike likovnosti. Slika na platno in pleksisteklo, ustvarja akvarele, grafike, tapiserije ter cello ilustracije. Podobe pa črpa predvsem iz tradicije srednjeveškega bizantinskega slikarstva in izročila starih vzhodnih... |  | Ivan Grohar se je rodil leta 1867 v nekdanjem župnišču v Spodnji Sorici. Njegovo nadarjenost in željo po slikanju je opazil soriški župnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v Škofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajeništvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju. V naslednjih letih je kot vajenec delal tudi v ateljeju Spiridiona Milanesija, v Zagrebu, kjer je ostal vse do vpoklica v vojsko. Zaradi težke prilagoditve na vojaško življenje je dezertiral, vendar se je kmalu prijavil na avstrijskem konzultatu v Trstu, na tamkajšnjem garnizijskem sodišču pa je bil nato septembra 1889 obsojen na petmesečno zaporno... |  | Milena Gregorčič se je rodila 14. aprila 1952 v Ljubljani. Obiskovala je ljubljansko Šolo za oblikovanje, kjer je maturirala na oddelku za grafiko.Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1976 diplomirala. Podiplomski študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na specialki za grafiko, kjer je magistrirala leta 1978. Od leta 1976 je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Prejela je 17 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj. Svoja dela je predstavila na 48 samostojnih razstavah in več kot 200 skupinskih razstavah doma in po svetu: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Črna... |  | Maksim Gaspari se je rodil 26. januarja 1883 v Selščku nad Cerknico. Mati mu je umrla, ko je bil še majhen, kar je izredno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Oče ga je poslal k teti, da bi tam odraščal in obiskoval realko v Ljubljani, a je teta vztrajala, naj se posveti trgovskemu poklicu in ga zato odpeljala k trgovcu Murniku v Kamnik.
Med leti 1896-1899 je služboval kot trgovski pomočnik v Murnikovi trgovini v Kamniku. Kot reklamo za izložbo je takrat nastala znana sličica Slanik, ki jo v izložbi trgovine opazil Josip Nikolaj Sadnikar. Zavzel se je za mladega, slikarsko nadarjenega fanta. Napotil ga je najprej v Ljubljano, kasneje pa na Dunaj, in ga... |  | Edi Šelhaus je ena od legend slovenskega vojnega in povojnega fotoreporterstva. Rodil se je 15. 8. 1919 v Podkraju nad Vipavo. Prva leta otroštva je preživel v Trstu. Med obema vojnama se je zaradi fašizma z družino preselil v Jugoslavijo in se po družinski tradiciji – oče Janko in mati Julijana sta bila namreč oba fotografa – izučil za fotografa.
Ko je spomladi leta 1943 dobil poziv v nemško vojsko, je namesto tja raje odšel v partizane. S sabo je vzel tudi fotoaparat, vendar je bilo fotografiranje precej oteženo in nevarno, ti začetni filmi, kot tudi aparat, pa so se uničili. Leta 1944 je bil težje ranjen in poslan v Belo Krajino,... |
|
Seznam avtorjev
Abel, Joseph
Accetto, Jakica
ACCONCI, VITO
Adamič
Adamič, Peter
AGEFOTO, ZAGREB
Ajdič, Andrej
Ajdič, Bojan
AJLEC, JOŽEF
ALAJBEGOVIČ, ZEMIRA
ALAJBEGOVIĆ PEČOVNIK, ZEMIRA
Alfred Alesi, Cilli
Alić, Elma
Alinari, Luca
Aljančič, Marko
ALLORA, JENNIFER
Almanach
Altomonte, Martino
ANDLOVIC, MARKO
ANGELI, RADOVANI KOSTA
Angermeyer, Antonius
Antoni , Guido
ANTONOVSKI, KOSTA
Antošina, Tatiana
Apollonio, Zvest
Apollonio, Rajko
Aquila, Janez
Arad, Ron
Arc Popović, Silvije
ARIZANOVIĆ, ANTEA
arnoldvuga+
Arsovski, Mihajlo
Atanasoski, Atanas
Atanasov, Todorče
Augustinčić, Antun
AVGUŠTIN, BOŠTJAN FRANC
Avsenik, Janez
Ažbe, Anton
|